Dejan Kaloh

Ljubljana, 22. julija (STA)

Poslanec stranke Lipa Sašo Peče je na zunanjega ministra Dimitrija Rupla naslovil pisno poslansko vprašanje o srbski noveli zakona o privatizaciji, ki je, kot opozarja, v nasprotju s sporazumom o nasledstvu nekdanje SFRJ. Pečeta zanimajo predvsem razlogi za neodločen odziv MZZ in kakšni bodo ukrepi v primeru oškodovanja slovenskega premoženja.

Kot je zapisal, so v poslanski skupini Lipa “zaskrbljeni nad neodzivnostjo zunanjega ministra, ko gre za zaščito premoženja slovenskih podjetij v tujini, natančneje v Srbiji”. Na “neverjetno zapoznele” reakcije zunanjega ministra po besedah Pečeta kažejo protestne note, ki “romajo” iz Mladike tudi skoraj tri mesece potem, ko se je že začelo srbsko prisvajanje slovenskega premoženja.

Ministra Peče tako sprašuje, kako je možno, da je šele 20. marca izrazil protest glede srbske novele zakona o privatizaciji, ki je začela veljati že 3. januarja letos, njene določbe pa so po besedah Pečeta škodljive za Slovenijo, saj so v nasprotju s prilogo G sporazuma o vprašanjih nasledstva, v skladu s katero države naslednice varujejo zasebno premoženje in pridobljene pravice državljanov in drugih pravnih oseb nekdanje SFRJ.

Na Rupla se Peče obrača tudi z vprašanjem, kako je možno, da še mesec dni po sprejetju najnovejše uredbe srbske vlade, ki omogoča privatizacijo slovenskega premoženja v Srbiji, ni nobenega aktivnejšega odziva s strani ministrstva. Doslej je po besedah predsednika Lipe ministrstvo za zunanje zadeve namreč uspelo pripraviti zgolj osnutek nove protestne note.

Rupla sprašuje tudi, “če bo v znak protesta glede škodljivih uredb srbske vlade še naprej pošiljal samo protestne note in ali se bo zmogel odzvati še kako drugače, predvsem bolj državotvorno in v zavedanju, da gre za nekaj sto podjetij, ki imajo v Srbiji za okoli milijardo evrov premoženja”.

Pečeta zanima tudi, kaj bo storil, če bo srbska vlada že začela privatizirati slovensko premoženje in kdo bo plačal slovenskim podjetjem škodo, če bodo zaradi samovoljnih potez srbske vlade izgubila svoja premoženja.

Sašo Peče: “V dvorani sedi le 13 poslancev, od tega se trije igrajo na računalniku, en se igra po nosu, trije so v polsnu”.

Gre za izjavo leta, ki je v enem zamahu povzela vso neresnost in neodgovornost tistih, ki so jim ljudje zaupali mandat. Takih poslancev v Državnem zboru res ne rabimo…

LIPA NEDVOMNO RASTE, TEMU DEJSTVU PRITRJUJEJO TUDI NEODVISNE JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE

Javnomnenjske raziskave o podpori političnim strankam je potrebno jemati z rezervo in ob predpostavki, da so v veliki večini primerov opravljene po naročilu. Kar pomeni, da naročniki pred raziskavo radi izrazijo svoje želje, če že ne dajejo direktnih navodil, kakšen procent “priljubljenosti” mora raziskava pokazati. 

Pri stranki LIPA se ne obremenjujemo preveč s tovrstnimi raziskavami javnega mnenja, saj je edina prava in verodostojna “raziskava” tista, ki se zgodi na dan volitev. Ravno iz tega razloga do sedaj nismo hoteli komentirati tovrstnih raziskav predvolilnega razpoloženja, ki so jih delale različne agencije, njihovi rezultati pa so vedno bili precej različni, odvisno pač od tega, kdo je bil naročnik raziskave.  

Prvo letošnjo neodvisno in brezplačno raziskavo opredeljenosti slovenskih volivk in volivcev je opravila agencija Mediana in LIPI izmerila že 3% podporo. Terensko raziskavo je Mediana izvedla na vzorcu 1000 volilnih upravičencev, podatki ankete pa so reprezentativni po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Anketa je bila izvedena med 13. in 30. junijem, izsledki raziskave pa so bili objavljeni 7.julija 2008. Raziskavo Mediane pri LIPI smatramo za verodostojno in zanesljivo, saj jo je agencija opravila sama, brez (navodila) naročnikov. Zraven tega je terensko anketiranje ponavadi tudi preciznejše kot telefonsko, kar je Mediana dokazala tudi pri merjenju utripa volilnega razpoloženja na lanskoletnih volitvah na Hrvaškem, kjer je njena raziskava bila precej natančna.   

Samo dva tedna pred raziskavo Mediane (26.6.) je tendenco rasti LIPE zaznal tudi Center za raziskovanje javnega mnenja, ki je v svoji raziskavi Politbarometer LIPI nameril 2% podporo.  Očitno je torej, da LIPA vztrajno raste, predvsem pri raziskavah agencij in inštitutov, ki nimajo teženj tako ali drugače prirejati izsledkov predvolilnega razpoloženja državljanov. Na tem mestu je potrebno še povedati, da so redne raziskave, ki jih opravljamo sami za svoje strankarske potrebe, že pred časom pokazale, da bo LIPA na volitvah deležna velike podpore volivk in volivcev.

V stranki in poslanski skupini LIPA smo že večkrat izrazili skrb nad raprodajo slovenskega ozemlja v Prekmurju. Poslanec LIPE Boštjan Zagorac je poudaril, da ta Vlada RS ni prav nič naredila v smeri, da bi zaščitila razprodajo najboljših slovenskih vinogradov in kmetijskih zemljišč, ki jih tujci kupujejo po smešnih cenah. Znano je, da so Angleži pokupili že pol Goričkega, kjer kupujejo stare kmetije in pripadajoča zemljišča. Žalostno je, da država ne zna ali noče zaščititi domačih kmetov, vinogradnikov in sadjarjev, ki pri nakupu nepremičnin ne morejo tekmovati z bogatimi Angleži. V stranki LIPA se tako zavzemamo, da se omogoči aktivnim prekmurskim kmetom pridobitev predkupne pravice, saj je takšna razprodaja slovenskega ozemlja tujcem na že tako demografsko ogroženem območju nesprejemljiva. Prav tako opozarjamo, da se povečujejo špekulativni nakupi, s katerimi hočejo nekateri tujci na lahek in hiter način zaslužiti, mačehovski odnos države do svojega lastnega ozemlja, pa jim to dopušča.

Dejan Kaloh, svetovalec LIPE, pa je predstavil poglede stranke na morebitno izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri. V stranki LIPA smo začudeni nad nekimi eskpertiznimi inštituti kot je nedavno ustanovljeni Pomurski razvojni inštitut, ki so ga ustanovili ravno z namenom preučitve možnosti izgradnje hidroelektrarne na reki Muri. Prav tako v stranki LIPA ne verjamemo ministru za gospodarstvo, ki pravi, da hidroelektrarn ne bo, če si jih Prekmurci ne bodo želeli. Vemo namreč, kakšna je praksa te Vlade RS, ki se ne ozira na voljo ljudstva, če oceni, da je to projekt, pri katerem bo nato lahko spet brezkompromisno kadrovala in si rezala debele kose pogače. Če bi vlado res zanimalo, kaj si mi misli ljudstvo o tem velikem posegu v okolje, bi ga torej najprej povprašalo, ne pa, da dela ravno obratno - najprej postavi “razvojni inštitut”, ki bi s svojim “mnenjem” tako ali tako kot mlinarski kamen pomendral morebitno napačno izraženo voljo ljudstva.

Prav tako bi radi izpostavili dva glavna pomisleka glede smotrnosti izgradnje elektrarn na reki Muri. Prvi je ta, da bi proizvedena elektrika bila namenjena le evropskemu tržišču, od nje prekmurska in slovenska gospodinjstva ne bi imela prav nič, drugi pa se nanaša na veliko verjetnost, da bi se tudi novo zgrajene hidroelektrarne na Muri v prihodnosti prodale tujemu kapitalu.

10.07.2008, Murska Sobota, hotel Dobray, tiskovna konferenca LIPE na temo odnosa Vlade RS do Prekmurja